Življenje išče pot

VEČ ...|3. 1. 2025
Prim. dr. Mark Noč prejemnik Hipokratovega odličja 2024

Eden od treh prejemnikov Hipokratovega odličja 2024 je tokrat prim. dr. prof. Marko Noč, ki je odličen kardiolog, izjemen mentor in dober človek. Kaj mu pomeni medicina in kako ga ocenjujejo kolegi v Zdravniški zbornici?

Prim. dr. Mark Noč prejemnik Hipokratovega odličja 2024

Eden od treh prejemnikov Hipokratovega odličja 2024 je tokrat prim. dr. prof. Marko Noč, ki je odličen kardiolog, izjemen mentor in dober človek. Kaj mu pomeni medicina in kako ga ocenjujejo kolegi v Zdravniški zbornici?

kardiologija. Marko NočHipokratovo odličje 2024

Življenje išče pot

Prim. dr. Mark Noč prejemnik Hipokratovega odličja 2024

Eden od treh prejemnikov Hipokratovega odličja 2024 je tokrat prim. dr. prof. Marko Noč, ki je odličen kardiolog, izjemen mentor in dober človek. Kaj mu pomeni medicina in kako ga ocenjujejo kolegi v Zdravniški zbornici?

VEČ ...|3. 1. 2025
Prim. dr. Mark Noč prejemnik Hipokratovega odličja 2024

Eden od treh prejemnikov Hipokratovega odličja 2024 je tokrat prim. dr. prof. Marko Noč, ki je odličen kardiolog, izjemen mentor in dober človek. Kaj mu pomeni medicina in kako ga ocenjujejo kolegi v Zdravniški zbornici?

s. Meta Potočnik

kardiologija. Marko NočHipokratovo odličje 2024

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|11. 11. 2024
Spomini z letošnjega kolesarjenja Od Marije k Mariji

Slišali boste nekaj posnetkov, ki smo jih posneli v nekaterih krajih, kjer smo se srečali z našimi podpornimi člani in poslušalci.

Spomini z letošnjega kolesarjenja Od Marije k Mariji

Slišali boste nekaj posnetkov, ki smo jih posneli v nekaterih krajih, kjer smo se srečali z našimi podpornimi člani in poslušalci.

glasbaprokolesarjenje 2024

Prijatelji Radia Ognjišče

Spomini z letošnjega kolesarjenja Od Marije k Mariji

Slišali boste nekaj posnetkov, ki smo jih posneli v nekaterih krajih, kjer smo se srečali z našimi podpornimi člani in poslušalci.

VEČ ...|11. 11. 2024
Spomini z letošnjega kolesarjenja Od Marije k Mariji

Slišali boste nekaj posnetkov, ki smo jih posneli v nekaterih krajih, kjer smo se srečali z našimi podpornimi člani in poslušalci.

Franci Trstenjak

glasbaprokolesarjenje 2024

Moja zgodba

VEČ ...|27. 10. 2024
Okrogla miza Šentjošt, 27. 9. 2024, 2. del

V Šentjoštu je konec septembra potekala okrogla miza, na kateri so sodelujoči referenti razmišljali o 80 letnici konca druge svetovne vojne in komunističnem prevzemu oblasti. Sodelovali so dr. Jože Dežman, Peter Hribar, Marta Keršič in Romana Bider. Prisluhnete lahko drugi oddaja v kateri sta spregovorila Peter Hribar, ki je predstavil gibanje Rado in Ksenija Hribar – gibanje za odpuščanje in sožitje in pa dr. Jože Dežman, predsedniku Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč, ki je v referatu primerjal tri totalitarne režime nacionalsocializem, fašizem in komunizem in ugotavljal njihove skupne imenovalce.

Okrogla miza Šentjošt, 27. 9. 2024, 2. del

V Šentjoštu je konec septembra potekala okrogla miza, na kateri so sodelujoči referenti razmišljali o 80 letnici konca druge svetovne vojne in komunističnem prevzemu oblasti. Sodelovali so dr. Jože Dežman, Peter Hribar, Marta Keršič in Romana Bider. Prisluhnete lahko drugi oddaja v kateri sta spregovorila Peter Hribar, ki je predstavil gibanje Rado in Ksenija Hribar – gibanje za odpuščanje in sožitje in pa dr. Jože Dežman, predsedniku Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč, ki je v referatu primerjal tri totalitarne režime nacionalsocializem, fašizem in komunizem in ugotavljal njihove skupne imenovalce.

spominpolitikaOkrogla miza Šentjošt27. 9. 2024Peter HribarJože Dežman

Moja zgodba

Okrogla miza Šentjošt, 27. 9. 2024, 2. del

V Šentjoštu je konec septembra potekala okrogla miza, na kateri so sodelujoči referenti razmišljali o 80 letnici konca druge svetovne vojne in komunističnem prevzemu oblasti. Sodelovali so dr. Jože Dežman, Peter Hribar, Marta Keršič in Romana Bider. Prisluhnete lahko drugi oddaja v kateri sta spregovorila Peter Hribar, ki je predstavil gibanje Rado in Ksenija Hribar – gibanje za odpuščanje in sožitje in pa dr. Jože Dežman, predsedniku Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč, ki je v referatu primerjal tri totalitarne režime nacionalsocializem, fašizem in komunizem in ugotavljal njihove skupne imenovalce.

VEČ ...|27. 10. 2024
Okrogla miza Šentjošt, 27. 9. 2024, 2. del

V Šentjoštu je konec septembra potekala okrogla miza, na kateri so sodelujoči referenti razmišljali o 80 letnici konca druge svetovne vojne in komunističnem prevzemu oblasti. Sodelovali so dr. Jože Dežman, Peter Hribar, Marta Keršič in Romana Bider. Prisluhnete lahko drugi oddaja v kateri sta spregovorila Peter Hribar, ki je predstavil gibanje Rado in Ksenija Hribar – gibanje za odpuščanje in sožitje in pa dr. Jože Dežman, predsedniku Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč, ki je v referatu primerjal tri totalitarne režime nacionalsocializem, fašizem in komunizem in ugotavljal njihove skupne imenovalce.

Jože Bartolj

spominpolitikaOkrogla miza Šentjošt27. 9. 2024Peter HribarJože Dežman

Moja zgodba

VEČ ...|20. 10. 2024
Okrogla miza Šentjošt, 27. 9. 2024, 1. del

V Šentjoštu je konec septembra potekala okrogla miza, na kateri so sodelujoči referenti razmišljali o 80 letnici konca druge svetovne vojne in komunističnem prevzemu oblasti. Sodelovali so dr. Jože Dežman, Peter Hribar, Marta Keršič in Romana Bider. Poslušate lahko prvo oddajo z referatoma Marte Keršič iz Študijskega centra za narodno spravo ter pobudnice civilno družbenega gibanja Vseposvojitev Romane Bider.  

Okrogla miza Šentjošt, 27. 9. 2024, 1. del

V Šentjoštu je konec septembra potekala okrogla miza, na kateri so sodelujoči referenti razmišljali o 80 letnici konca druge svetovne vojne in komunističnem prevzemu oblasti. Sodelovali so dr. Jože Dežman, Peter Hribar, Marta Keršič in Romana Bider. Poslušate lahko prvo oddajo z referatoma Marte Keršič iz Študijskega centra za narodno spravo ter pobudnice civilno družbenega gibanja Vseposvojitev Romane Bider.  

spominpolitikaOkrogla miza Šentjošt27. 9. 2024Romana BiderMarta Keršič

Moja zgodba

Okrogla miza Šentjošt, 27. 9. 2024, 1. del

V Šentjoštu je konec septembra potekala okrogla miza, na kateri so sodelujoči referenti razmišljali o 80 letnici konca druge svetovne vojne in komunističnem prevzemu oblasti. Sodelovali so dr. Jože Dežman, Peter Hribar, Marta Keršič in Romana Bider. Poslušate lahko prvo oddajo z referatoma Marte Keršič iz Študijskega centra za narodno spravo ter pobudnice civilno družbenega gibanja Vseposvojitev Romane Bider.  

VEČ ...|20. 10. 2024
Okrogla miza Šentjošt, 27. 9. 2024, 1. del

V Šentjoštu je konec septembra potekala okrogla miza, na kateri so sodelujoči referenti razmišljali o 80 letnici konca druge svetovne vojne in komunističnem prevzemu oblasti. Sodelovali so dr. Jože Dežman, Peter Hribar, Marta Keršič in Romana Bider. Poslušate lahko prvo oddajo z referatoma Marte Keršič iz Študijskega centra za narodno spravo ter pobudnice civilno družbenega gibanja Vseposvojitev Romane Bider.  

Jože Bartolj

spominpolitikaOkrogla miza Šentjošt27. 9. 2024Romana BiderMarta Keršič

Življenje išče pot

VEČ ...|27. 9. 2024
Stična mladih in njeni sadovi

Na Stični mladih nas je nagovoril tudi župnik v Šentjurju Mitja Markovič. V oddaji Za življenje je razmišljal ob pregovoru Drevo, ki ima močne korenine, se viharju smeji. Prisluhnite, kakšen je njegov pogled na mlade danes in kakšen pomen pripisuje druženju, kot ga doživljajo vsako leto v Stični.

Stična mladih in njeni sadovi

Na Stični mladih nas je nagovoril tudi župnik v Šentjurju Mitja Markovič. V oddaji Za življenje je razmišljal ob pregovoru Drevo, ki ima močne korenine, se viharju smeji. Prisluhnite, kakšen je njegov pogled na mlade danes in kakšen pomen pripisuje druženju, kot ga doživljajo vsako leto v Stični.

duhovnostsvetovanjemitja markovičstična mladih 2024

Življenje išče pot

Stična mladih in njeni sadovi

Na Stični mladih nas je nagovoril tudi župnik v Šentjurju Mitja Markovič. V oddaji Za življenje je razmišljal ob pregovoru Drevo, ki ima močne korenine, se viharju smeji. Prisluhnite, kakšen je njegov pogled na mlade danes in kakšen pomen pripisuje druženju, kot ga doživljajo vsako leto v Stični.

VEČ ...|27. 9. 2024
Stična mladih in njeni sadovi

Na Stični mladih nas je nagovoril tudi župnik v Šentjurju Mitja Markovič. V oddaji Za življenje je razmišljal ob pregovoru Drevo, ki ima močne korenine, se viharju smeji. Prisluhnite, kakšen je njegov pogled na mlade danes in kakšen pomen pripisuje druženju, kot ga doživljajo vsako leto v Stični.

Jure Sešek

duhovnostsvetovanjemitja markovičstična mladih 2024

Življenje išče pot

VEČ ...|1. 7. 2024
Znova več debelosti, najslabše je v poklicnih šolah

Tudi letos so pristojni predstavili rezultate Športno vzgojnega kartona. Najslabše rezultate imajo dijaki in dijakinje strokovnih in poklicnih šol, kar pomeni v prihodnosti zanje velika zdravstvena tveganja ter težave njihovih delodajalcev. Zato dr. Gregor Starc opozarja, da bi se morali mladi več gibati in delati na mišični masi in moči. 

Znova več debelosti, najslabše je v poklicnih šolah

Tudi letos so pristojni predstavili rezultate Športno vzgojnega kartona. Najslabše rezultate imajo dijaki in dijakinje strokovnih in poklicnih šol, kar pomeni v prihodnosti zanje velika zdravstvena tveganja ter težave njihovih delodajalcev. Zato dr. Gregor Starc opozarja, da bi se morali mladi več gibati in delati na mišični masi in moči. 

Športno vzgojni karton 2024debelost mladih

Življenje išče pot

Znova več debelosti, najslabše je v poklicnih šolah

Tudi letos so pristojni predstavili rezultate Športno vzgojnega kartona. Najslabše rezultate imajo dijaki in dijakinje strokovnih in poklicnih šol, kar pomeni v prihodnosti zanje velika zdravstvena tveganja ter težave njihovih delodajalcev. Zato dr. Gregor Starc opozarja, da bi se morali mladi več gibati in delati na mišični masi in moči. 

VEČ ...|1. 7. 2024
Znova več debelosti, najslabše je v poklicnih šolah

Tudi letos so pristojni predstavili rezultate Športno vzgojnega kartona. Najslabše rezultate imajo dijaki in dijakinje strokovnih in poklicnih šol, kar pomeni v prihodnosti zanje velika zdravstvena tveganja ter težave njihovih delodajalcev. Zato dr. Gregor Starc opozarja, da bi se morali mladi več gibati in delati na mišični masi in moči. 

s. Meta Potočnik

Športno vzgojni karton 2024debelost mladih

Kulturni utrinki

VEČ ...|10. 6. 2024
Marija Kolar o 42. Festivalu Radovljica

Društvo ljubiteljev stare glasbe Radovljica pripravlja že 42. Festival Radovljica, ki bo potekal od 10. do 27. avgusta. Predstavila nam ga je predsednica društva Marija Kolar.

Marija Kolar o 42. Festivalu Radovljica

Društvo ljubiteljev stare glasbe Radovljica pripravlja že 42. Festival Radovljica, ki bo potekal od 10. do 27. avgusta. Predstavila nam ga je predsednica društva Marija Kolar.

kulturaglasbaFestival Radovljica 2024Marija KolarDruštvo ljubiteljev stare glasbe Radovljica

Kulturni utrinki

Marija Kolar o 42. Festivalu Radovljica

Društvo ljubiteljev stare glasbe Radovljica pripravlja že 42. Festival Radovljica, ki bo potekal od 10. do 27. avgusta. Predstavila nam ga je predsednica društva Marija Kolar.

VEČ ...|10. 6. 2024
Marija Kolar o 42. Festivalu Radovljica

Društvo ljubiteljev stare glasbe Radovljica pripravlja že 42. Festival Radovljica, ki bo potekal od 10. do 27. avgusta. Predstavila nam ga je predsednica društva Marija Kolar.

Jože Bartolj

kulturaglasbaFestival Radovljica 2024Marija KolarDruštvo ljubiteljev stare glasbe Radovljica

Pogovor o

VEČ ...|5. 6. 2024
3. predvolilno soočenje – Evropske volitve

S kandidati in kandidatkami za evropske poslance in poslanke smo spregovorili o evropskem načinu življenja. Zanimalo nas je, kako gledajo na krščanske korenine Evrope in na vse več ideologij, ki ponekod že spreminjajo evropska mesta. Seveda pa nas je zanimalo tudi, kako vidijo Evropsko unijo po volitvah 9. junij.

3. predvolilno soočenje – Evropske volitve

S kandidati in kandidatkami za evropske poslance in poslanke smo spregovorili o evropskem načinu življenja. Zanimalo nas je, kako gledajo na krščanske korenine Evrope in na vse več ideologij, ki ponekod že spreminjajo evropska mesta. Seveda pa nas je zanimalo tudi, kako vidijo Evropsko unijo po volitvah 9. junij.

politikaživljenjeEvropavolitvesoočenjevolitve v Evropski parlament 2024

Pogovor o

3. predvolilno soočenje – Evropske volitve

S kandidati in kandidatkami za evropske poslance in poslanke smo spregovorili o evropskem načinu življenja. Zanimalo nas je, kako gledajo na krščanske korenine Evrope in na vse več ideologij, ki ponekod že spreminjajo evropska mesta. Seveda pa nas je zanimalo tudi, kako vidijo Evropsko unijo po volitvah 9. junij.

VEČ ...|5. 6. 2024
3. predvolilno soočenje – Evropske volitve

S kandidati in kandidatkami za evropske poslance in poslanke smo spregovorili o evropskem načinu življenja. Zanimalo nas je, kako gledajo na krščanske korenine Evrope in na vse več ideologij, ki ponekod že spreminjajo evropska mesta. Seveda pa nas je zanimalo tudi, kako vidijo Evropsko unijo po volitvah 9. junij.

Alen Salihovič

politikaživljenjeEvropavolitvesoočenjevolitve v Evropski parlament 2024

Priporočamo
|
Aktualno

Doživetja narave

VEČ ...|28. 3. 2025
Peš po Evropi - z Jakobom Kendo najprej na sever

V svoj evropski cikel potopisnih romanov nas je uvedel Jakob Kenda. Peš se je odpravil na sever in severozahod Stare celine - po egalitarni Skandinaviji in razslojenem Britanskem otočju. Pravi, da sta to predela, ki kljub mnogim podobnostim izrazito odsevata raznolikost. Podelili smo tudi dve vstopnici za dogodek Poklon hoji in se ozrli k projektu, ki spodbuja uporabo javnega prevoza, s  pomočjo katerega se lahko odpravimo peš iz dolin do višin. Z nami je bila Katarina Žemlja iz Cipre.

Peš po Evropi - z Jakobom Kendo najprej na sever

V svoj evropski cikel potopisnih romanov nas je uvedel Jakob Kenda. Peš se je odpravil na sever in severozahod Stare celine - po egalitarni Skandinaviji in razslojenem Britanskem otočju. Pravi, da sta to predela, ki kljub mnogim podobnostim izrazito odsevata raznolikost. Podelili smo tudi dve vstopnici za dogodek Poklon hoji in se ozrli k projektu, ki spodbuja uporabo javnega prevoza, s  pomočjo katerega se lahko odpravimo peš iz dolin do višin. Z nami je bila Katarina Žemlja iz Cipre.

Blaž Lesnik

pohodništvohojaEvropapešpotseverseverozahod

Duhovna misel

VEČ ...|1. 4. 2025
Stopinje v pesku

Nocoj sem sanjal, da sem hodil po pesku in me je spremljal Gospod. In v teh dolgih sanjah je bilo ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Stopinje v pesku

Nocoj sem sanjal, da sem hodil po pesku in me je spremljal Gospod. In v teh dolgih sanjah je bilo ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Pavle Ravnohrib

duhovnost

Globine

VEČ ...|11. 3. 2025
Dialog z ateizmom #3 - Ali je verovati razumno?

Ali je verovati razumno? Ali vera nasprotuje razumu ali obstajajo primeri, kjer se razum in vera dopolnjujeta? Ali lahko Boga dojamemo z razumom in kakšna je vloga čustev? Ob teh vprašanjih sta razmišljala ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić. Tretji del dialoga z ateizmom si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.

Dialog z ateizmom #3 - Ali je verovati razumno?

Ali je verovati razumno? Ali vera nasprotuje razumu ali obstajajo primeri, kjer se razum in vera dopolnjujeta? Ali lahko Boga dojamemo z razumom in kakšna je vloga čustev? Ob teh vprašanjih sta razmišljala ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić. Tretji del dialoga z ateizmom si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.

Blaž Lesnik

duhovnostvzgoja

Naš gost

VEČ ...|29. 3. 2025
Paralimpijec Dejan Fabčič

Gostili smo uspešnega parašportnika, nosilca bronastega odličja s paralimpijskih iger v Parizu, zdravnika interne medicine, očeta, zborovskega pevca in srčnega sogovornika, ki z zgledi kaže, da so cilji, o katerih sanjamo, dosegljivi. Spoznajte Dejana Fabčiča.

Paralimpijec Dejan Fabčič

Gostili smo uspešnega parašportnika, nosilca bronastega odličja s paralimpijskih iger v Parizu, zdravnika interne medicine, očeta, zborovskega pevca in srčnega sogovornika, ki z zgledi kaže, da so cilji, o katerih sanjamo, dosegljivi. Spoznajte Dejana Fabčiča.

Jure Sešek

spominživljenjeDejan Fabčičparalimpijskizbor Ipavska

Komentar tedna

VEČ ...|28. 3. 2025
Helena Jaklitsch: Otrok kot tržno blago

Vsako leto se 25. marca spomnimo naših mam. Taka je navada v Sloveniji, v nekaterih drugih državah praznujejo dan mamic kakšen drug dan. V Argentini na primer na tretjo nedeljo v mesecu oktobru, na Švedskem konec maja. Ampak na koncu ni pomemben datum …

Helena Jaklitsch: Otrok kot tržno blago

Vsako leto se 25. marca spomnimo naših mam. Taka je navada v Sloveniji, v nekaterih drugih državah praznujejo dan mamic kakšen drug dan. V Argentini na primer na tretjo nedeljo v mesecu oktobru, na Švedskem konec maja. Ampak na koncu ni pomemben datum …

Helena Jaklitsch

komentarotrokoploditevpravica

Od slike do besede

VEČ ...|1. 4. 2025
1 april

info mateja.suboticanec@ognjisce.si

1 april

info mateja.suboticanec@ognjisce.si

Mateja Subotičanec

Večer za zakonce in družine

VEČ ...|1. 4. 2025
Paola in Walter Grudina - zgodba njunega odrešenja

Paola Bertolini Grudina, ilustratorka, ki je podobam iz Svetega pisma vdihnila življenje, in njen mož, Walter Grudina, prav tako ilustrator in grafični oblikovalec, sta se našla kot močno ranjena človeka. Nekaterih ran sta se zavedala - med njimi Walterjevega odraščanja brez očeta in matere v rejniških družinah - druge so bile globoke potlačene. Vse te travme pa so po letih zakona privrele na dan z vso silovitostjo. Najprej njegove, nato njene, ki so bile še veliko hujše in so trajale kar osem let njenega otroštva. Bog ju je po svoji in njuni medsebojni ljubezni odrešil in tako so tudi ilustracije, ki prikazujejo zgodovino odrešenja, neke vrste sad njunega odrešenja. Če je Paola v šestih dneh joka in neskončne bolečine, ko je travma prišla na dan z možem ob sebi stala pred vrati pekla, je potem v zadnjih šestih dneh življenja, potem ko se je kar devet let borila z rakom, skupaj z možem stala pred vrati nebes. Izpolnila se ji je želja, da je umrla v njegovem oblemu. Njunemu globokemu pričevanju ste lahko prisluhnili v tokratni oddaji.

Paola in Walter Grudina - zgodba njunega odrešenja

Paola Bertolini Grudina, ilustratorka, ki je podobam iz Svetega pisma vdihnila življenje, in njen mož, Walter Grudina, prav tako ilustrator in grafični oblikovalec, sta se našla kot močno ranjena človeka. Nekaterih ran sta se zavedala - med njimi Walterjevega odraščanja brez očeta in matere v rejniških družinah - druge so bile globoke potlačene. Vse te travme pa so po letih zakona privrele na dan z vso silovitostjo. Najprej njegove, nato njene, ki so bile še veliko hujše in so trajale kar osem let njenega otroštva. Bog ju je po svoji in njuni medsebojni ljubezni odrešil in tako so tudi ilustracije, ki prikazujejo zgodovino odrešenja, neke vrste sad njunega odrešenja. Če je Paola v šestih dneh joka in neskončne bolečine, ko je travma prišla na dan z možem ob sebi stala pred vrati pekla, je potem v zadnjih šestih dneh življenja, potem ko se je kar devet let borila z rakom, skupaj z možem stala pred vrati nebes. Izpolnila se ji je želja, da je umrla v njegovem oblemu. Njunemu globokemu pričevanju ste lahko prisluhnili v tokratni oddaji.

Marjana Debevec

družinazakontravmeodrešenje

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|1. 4. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 1. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 1. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|1. 4. 2025
Spomin na Vauhnika, Golca in Požarja

Ena najbolj skrivnostnih slovenskih osebnosti sredine 20. stoletja je Vladimir Vauhnik. Včeraj je minilo 70 let od njegove smrti v Buenos Airesu v Argentini. Med prvo svetovno vojno je služil v slovitem 17. pehotnem polku, nato se je kot Maistrov borec boril za severno mejo. Bil je vojaški ataše in obveščevalec, ima tudi vzdevek »slovenski James Bond«. Njegovo življenjsko zgodbo bodo jutri zvečer predstavili v Parku vojaške zgodovine v Pivki, in sicer publicist in raziskovalec Ivo Jevnikar, Vauhnikova nečakinja in pranečak Štefka Mikluš in Viktor Vauhnik. V petek pa se bodo v Rižarni v Trstu s položitvijo cvetja in molitvijo pred krajem, kjer je stal krematorij, spomnili tudi Vauhnikovega pomembnega sodelavca Jožeta Golca in njegovega kurirja Rafaela Požarja, ki sta delovala v korist zahodnih zaveznikov. Čeprav sta bila aretirana jeseni 1944, so ju nacisti umorili in sežgali v tržaški Rižarni 4. aprila 1945 kot zadnja člana njune nekomunistične protinacistične skupine.

Spomin na Vauhnika, Golca in Požarja

Ena najbolj skrivnostnih slovenskih osebnosti sredine 20. stoletja je Vladimir Vauhnik. Včeraj je minilo 70 let od njegove smrti v Buenos Airesu v Argentini. Med prvo svetovno vojno je služil v slovitem 17. pehotnem polku, nato se je kot Maistrov borec boril za severno mejo. Bil je vojaški ataše in obveščevalec, ima tudi vzdevek »slovenski James Bond«. Njegovo življenjsko zgodbo bodo jutri zvečer predstavili v Parku vojaške zgodovine v Pivki, in sicer publicist in raziskovalec Ivo Jevnikar, Vauhnikova nečakinja in pranečak Štefka Mikluš in Viktor Vauhnik. V petek pa se bodo v Rižarni v Trstu s položitvijo cvetja in molitvijo pred krajem, kjer je stal krematorij, spomnili tudi Vauhnikovega pomembnega sodelavca Jožeta Golca in njegovega kurirja Rafaela Požarja, ki sta delovala v korist zahodnih zaveznikov. Čeprav sta bila aretirana jeseni 1944, so ju nacisti umorili in sežgali v tržaški Rižarni 4. aprila 1945 kot zadnja člana njune nekomunistične protinacistične skupine.

Matjaž Merljak

družbarojaki